Oglaševanje

Pobudnik in soavtor zavajajoče zdravniške ankete: "To je bil velik spodrsljaj"

zdravniki, stavka
Fotografija je simbolična. | Fotografija je simbolična. (Foto: Žiga Živulović/ BOBO)

Anketa Referendumski kompas, ki so jo v času intenzivne referendumske kampanje prejeli zdravnice in zdravniki s službenega elektronskega naslova za zaposlene na Zdravniški zbornici Slovenije, buri duhove. Še prejšnji teden je, kot so nas opozorili številni bralci, anketa, ne glede na njihove odgovore, skoraj vedno ponudila kot končni odgovor, da so proti, in jih napotila, naj tako tudi glasujejo na referendumu. Zakaj so avtorji ankete zdaj ta napotek spremenili, kaj pravijo v Zdravniški zbornici Slovenije in kaj strokovnjak o njeni metodološki ustreznosti? Pa tudi, zakaj se mlajši zdravniki, ki so za pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ne želijo javno izpostaviti. "Bojim se linča," nam je dejal eden od njih.

Oglaševanje

Referendumska kampanja o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je v polnem zamahu. Tako zagovorniki kot nasprotniki omenjene pravice volilke in volilce nagovarjajo na različne načine. Poleg različnih zdravniških organizacij, ki so se že večkrat izrekle proti uveljavitvi zakona, ki bi peščici hudo bolnih omogočil zaprositi za uveljavitev omenjene pravice, so se akcije nagovarjanja volilcev lotili tudi posamezni zdravniki. Tako so zdravnice in zdravniki, člani Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS), ki jo vodi Bojana Beović, na svoje elektronske naslove prejeli povezavo do ankete Referendumski kompas - Razmisli o medicinskem končanju življenja. Ob tem se jim svetuje, kot je razvidno iz elektronske pošte, ki smo jo pridobili, naj anketo delijo med "svoje sodelavce, bližnje, prijatelje in bolnike".

Pobudniki in avtorji ankete so štirje zdravnice in zdravniki; psihiater Jožef Kociper, s svojo zasebno psihiatrično ambulanto v Radencih Le skupaj d.o.o, predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor Gregor Prosen, upokojena zdravnica Anda Perdan in zdravnik iz novomeške bolnišnice Janez Dolinar. Z izjemo slednjega so se vsi tudi prijavili kot organizatorji referendumske kampanje.

Bralci so nas prejšnji teden opozorili, da anketa, ne glede na odgovore, ki jih odkljukajo pri sedemnajstih vprašanjih, skoraj vedno ponudi isti rezultat, in sicer, "iz vaših odgovorov je mogoče sklepati, da se nagibate k ugotovitvi, da v Sloveniji ne bi bilo preudarno sprejeti takšnega zakona. V tem primeru na referendumu / ... / glasujte proti Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja." O tem je sicer prejšnji teden prvi pisal portal Necenzurirano.

Tudi sami smo minuli petek mnogokrat poskusili in prišli do enakega rezultata, čeprav smo se trudili, da bi izpolnjevali anketo na način, kot da smo za njegovo potrditev.

referendum, anketa
Karkoli smo odgovorili, smo dobili enak "rezultat": PROTI | Razmislipredreferednumom.si

Kociper: Ljudi smo želeli prisiliti ali nagniti

Kociper, čigar ambulanta Le skupaj je pod anketo navedena s transakcijskim računom, na katerega lahko nakažejo tisti, ki želijo podpreti "naša prizadevanja za ozaveščenost Slovenije pred referendumom", je za N1 Slovenija pojasnil, da so bili omenjeni štirje pobudniki in avtorji ankete, katere stroški so bili "nekaj sto evrov".

Dodal je, da je bila "anketa sestavljena tako, da postavlja pod vprašaj stvari, ki jih zakon postavlja kot samoumevne, a to niso. Razlagamo zakon in opozarjamo na nedorečenosti". Na vprašanje, ali ni namen anket, da izvedo za mnenje njenih naslovnikov, je Kociper dodal: "Anketo smo dali, da vplivamo na mnenje ljudi, da bi globlje razmislili, ker večina ljudi zakonov ne bere. S tem smo skušali ljudi prisiliti ali nagniti, da bi zakon prebrali in se odločili na podlagi prebranega in kar so dobili v vprašalniku."

Kot "strokovnjaki na svojem področju v medicini imamo ustrezno znanje, da zakon presojamo in smo ga dolžni presojati, ker nas je zakonodajalec porinil v vlogo izpolnjevalca zakona. Če se ne bi oglasili, bi bilo to nesmiselno, nestrokovno in protiustavno", je odgovoril na naše vprašanje, ali so sami dovolj usposobljeni za oblikovanje ankete.

Zdaj se lahko odločite po tehtnem premisleku in po svoji vesti

Na vprašanje, kako to, da je bil rezultat skoraj vedno "proti", čemur je sledil napotek, kako naj anketiranec na referendumu voli, je Kociper odvrnil: "To je bil velik spodrsljaj, zato smo zdaj dali drugačen odgovor na koncu." In res, ob ponedeljkovem izpolnjevanju ankete je ob koncu vprašalnika sledila zahvala in napotek, da naj na referendumu glasujemo "po tehtnem premisleku in svoji vesti".

Za "spodrsljaj", tako Kociper, naj bi bili krivi drugi trije soavtorji, saj naj bi sam že ob začetku vztrajal pri takšnem zapisu, "a me niso upoštevali".

Ali to drži, smo vprašali Gregorja Prosena, ki je dejal, da tega ne bi komentiral. "Smo se pa strinjali, da zaradi konstruktivnega diskurza damo zapis, kot je sedaj." Opozoril je še, da tako "šlampastega zakona" že dolgo ni videl in kot eno od slabosti navedel, da rešitve naslavljajo le težave enega promila bolnikov, medtem ko težav 99 odstotkov drugih zakon ne naslavlja.

Bojana Beović
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. | Foto: Borut Živulović/BOBO

V Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) pojasnjujejo, da pri anketi niso sodelovali; ne vsebinsko, ne kot naročniki, ne kot plačniki. V ZZS je običajna praksa in možnost, da "pod določenimi pogoji tako posamezniki kot institucije uporabljajo možnost direktnega mailinga za obveščanje članov zbornice, ki dovoljujejo to možnost". Sporočilo je bilo tako preposlano na prošnjo zdravnikov, ki so podpisani pod Referendumski kompas. Na željo ene od članic je bila po skupščini ZZS minuli teden anketa poslana tudi poslancem skupščine, so nam še pojasnili na zdravniški zbornici.

Zdravniška zbornica: Anketa ni manipulativna

Po mnenju zdravniške zbornice anketa ni manipulativna. "Stališča o zakonu so v širši javnosti izrazito deljena, zato so različni pogledi pričakovani. Pri tem pa ne moremo sprejeti logike, po kateri ima nekdo prav zgolj zato, ker zagovarja drugačno stališče, stališča drugih pa so zaradi tega že v izhodišču označena kot sporna ali manipulativna. Takšno izhodišče zmanjšuje prostor za argumentirano razpravo in ne prispeva k razumevanju občutljive teme, s katero se javnost trenutno sooča," so zapisali.

Ob tem so dodali, da bo zbornica tudi v nadaljevanju ostala "nevtralna", a je prav minuli teden Beović kot njena predsednica skupaj s predstavniki drugih zdravniških organizacij na novinarski konferenci izrazila nasprotovanje potrditvi zakona.

Anketa, ki to ni: "Orodje kampanje"

Obrnili smo se tudi na strokovnjaka za raziskave javnega mnenja. Ob hitrem pregledu ankete je dr. Slavko Kurdija, višji znanstveni sodelavec Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ocenil, da "gre za navidezno anketo, ki v resnici ni namenjena merjenju stališč javnosti, ampak poskuša vplivati nanjo s pozivom o ponovnem kritičnem razmisleku v zvezi z zakonom. Tak način se včasih uporablja v političnem marketingu, kjer (navidezni) vprašalnik z bolj ali manj ‘sugestivnimi’ ocenami ali stališči poskuša vplivati na anketirančevo mnenje. Cilj je vpliv, mobilizacija ali motivacija potencialnih volilcev in ne zbiranje podatkov samih. Pri tovrstnih poskusih običajno manjka opredelitev metodološkega okvira, ki je sicer običajen za anketne raziskave: ciljna populacija, vzorec, kakšne indikacije želimo z anketo meriti, kje bodo podatki raziskave objavljeni ipd. Edini cilj je pravzaprav doseči čim večje število posameznikov, rezultati pa se pogosto sploh ne objavijo. Gre za ‘push poll’, kar ni raziskava, ampak orodje kampanje". Dodal je, da je besedilo vprašanj dokaj zahtevno in je bolj primerno za deliberativno razpravo kot pa za anketo, ki naj bi dala oceno trenutne mnenjske klime. To je predvsem očitno glede na število kritičnih ozirov, ki jih avtorji ankete navajajo.

Oblikovalci ankete so, kot rečeno, zdaj poziv za glasovanje proti zakonu kot rezultat izpolnjene ankete umaknili, a je ta najverjetneje že dosegla veliko število ljudi. Kurdija kljub temu meni, da tudi poziv k ponovnemu razmisleku "ne deluje zgolj kot nevtralen poziv k ‘preizpraševanju’, ampak ustvarja vtis kritičnosti do zakona".

referendum, Zdravstveni dom, zdravniki
Plakat, s katerim zdravniki bolnike obveščajo, da so proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, in jih vabijo na referendum. | Facebook
Valentina Prevolnik Rupel
Na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, menijo, da tovrstni plakati ne spadajo v javne zdravstvene ustanove. | FOTO: Borut Živulovič/Bobo

MZ: Nagovarjanje pacientov kot potencialnih volilcev ne spada v javne zdravstvene zavode

V nekaterih zdravstvenih domovih pa so se začeli pojavljati plakati, kjer tamkajšnji kolektivi družinskih zdravnikov bolnike obveščajo o tem, da zdravniška združenja nasprotujejo zakonu o PPKŽ, in jih pozivajo na referendum.

Na ministrstvu za zdravje menijo, da "nagovarjanje pacientov kot potencialnih volilcev ne spada v prostore javne zdravstvene službe. Ko so pacienti v prostorih javnega zavoda, so zaradi bolezni, poškodbe ali drugega zdravstvenega razloga bolj ranljivi, zato tak prostor ni primeren za politična sporočila. Poleg tega ne smemo zanemariti vpliva avtoritete uradnega oziroma javnega prostora, ki daje sporočilom še večjo težo, kar lahko še dodatno okrepi vpliv na paciente". Dodali so še, da je direktor javnega zavoda po zakonih ob zakonitosti dela zavoda, organizaciji poslovanja ter zastopanju zavoda odgovoren tudi za zagotavljanje politične nevtralnosti. O primernosti "ankete" se, kljub našemu vprašanju, niso izrekli.

V javnosti se ob tokratnem referendumu velikokrat postavi vprašanje, zakaj se oglašajo zgolj zdravnice in zdravniki, ki nasprotujejo pravici bolnikov do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, tisti redki, ki se javno zavzamejo za pravico, pa so bodisi že upokojeni ali tik pred odhodom v pokoj.

V zdravniški zbornici so denimo v odgovoru na naša vprašanja o anketi zapisali: "Če bi podobno anketo pripravili zdravniki, ki zakon podpirajo, in bi nas zaprosili za pošiljanje, bi jo zbornica, v duhu pluralnosti in enake obravnave vseh mnenj, enako posredovala."

zdravniška stavka, fides, zdravniki
Fotografija je simbolična. | Foto: Borut Živulovič /Bobo

"To je trop, linčali bi me"

Sami smo kontaktirali nekaj zdravnic in zdravnikov, ki so še delovno aktivni in "po tihem" podpirajo uveljavitev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z izjemo prof. dr. nevrologa Zvezdana Pirtoška so nas vsi zavrnili, da bi svoje mnenje povedali tudi javno. So pa z nami o tem govorili neuradno in prosili, da zaščitimo njihovo identiteto.

"V življenju si je treba znati izbirati bitke," nam je dejal eden od zdravnikov srednjih let in pojasnil, da bi zaradi javnega izpostavljanja za pravico lahko ostal brez nadaljnjega napredovanja v karieri.

Drugi, prav tako zdravnik v zgodnjih štiridesetih, je bil še bolj nazoren. "Ne bi si rad nakopal jeze zdravniških organizacij. Delujejo kot trop, in če bom javno povedal, da sem za zakon, me bodo linčali. Obveljal bi za črno ovco. Zato se izpostavljajo le upokojeni zdravnice in zdravniki, ker s tem nič več ne tvegajo."

Slednji je pokomentiral še omenjeno anketo. "Zdravniška zbornica ni kar en klub. S takimi anketami izgublja ugled. Samo upam, da so to naredili iz obupa, ker nasprotnikom zakona ne kaže dobro."

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Srčki med Gibanjem Svoboda in SDS

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih